Novo metodo sem poimenoval TRanspersonal Cognitive Therapy. "Transpersonal" zato, ker se delo izvaja s pomočjo Class II theta stanja in živega stika s transpersonalnim Jazom; "Cognitive" zato, ker je to v bistvu delo na spreminjanju percepcije (temeljni kognitivni proces); "Therapy" pa zato, ker je to v bistvu psihoterapija, ukvrja se izključno z vzroki za težave, temelji na humanističnem dojemanju posameznika in njegove psihe.

TCT je torej integracija humanistične, kognitivne in transpersonalne psihologije oz. psihoterapije.

Raziskava je še v teku, delni rezultati so objavljeni v izpitnem eseju kognitivne psihologije (objavljen je tukaj: http://www.tctonline.eu/content/view/33/83/lang,slovenian/)

Delni rezultati raziskava

Stoosem (108) seans je bilo vodenih v razdobju pribl. šest mesecev. Enainštirideset (41) oseb je bilo vključenih v proces zdravljenja. Ti ljudje niso bili kar pobrani iz ulice ali povabljeni prek oglasov, imeli so resne težave v življenju.

Sprejel sem jih na podlagi teh kriterijev:
1. Za zdravljenje so se morali odločiti sami.
2. Svojih težav so se do določene mere že zavedali.
3. Obveščeni so bili o transpersonalnemu delu v terapiji (drugače povedano, vsi so bili odprti na pomoč iz transpersonalnega dela naše zavesti).
4. Vsi so se strinjali, da terapija ne bo zajemala predpisovanja zdravil, psihoanalize ali izobraževanja ter nudenja nasvetov.

Seanse so bile izvedene v moji pisarni, brez video ali audio snemalnih naprav, vsi klienti so bili seznanjeni o skoraj popolni svobodi (med seansami so lahko vstali, hodili, kričali, jokali, se smejali itd..., poškodovati pa niso smeli sebe ali mene), zapiske sem beležil sam.

Klienti nikoli niso bili povabljeni na naslednjo seanso, zanjo so se morali odločiti sami. Starost kliantele se je gibala med devetnajst (19) in petinšestdeset (65) let; 39% je bilo univerzitetno izobraženih (farmacija, ekonomija, politika, medicina, finance), 80% je bilo ženskega spola, bile so to osebe vseh spolnih nagnenj.
Vsi so bili deležni posem enakih inštrukcij in tehnik. Nekateri so potrebovali eno seanso, več jih je potrebovalo do šest seans.




Delni rezultati kvalitativne raziskave

Od enainštirideset (41) oseb dve osebi nista izkusili takojšnje olajšave in izboljšanja stanja.

Devetintrideset (39) oseb je izkusilo vsaj eno ali vse od stanj:
- takojšnjo (nekaj sekund po zaključku procesa) spremembo v percepciji težave oz. problema v obdelavi (95%),
- subjektivni občutek, kakor da je bilo na tone pritiska dvignjeno iz njihovih ramen (92%),
- takojšnjo spremembo v njihovem subjektivnem dojemanju inherentnih sposobnosti (89%),
- postopno spremembo v zaznavanju in pragmatični uporabi novih sposobnosti v vsakdanjem življenju (100%)

V preko 97% primerov so napredek opazili njihovi družinski člani, sodelavci in prijatelji.

Težave klientov so bile različne, od unipolarne depresije, do strahu pred javnim nastopanjem, socialna izolacija, anksioznosti, paničnih napadov, samomorilske tendence, težave v zakonu, komunikaciji, financah itd...

Podrobnosti v eseju, objavljenem na spletni strani, namenjeni novi metodi:
http://www.itp.eu.com

Vabljeni k branju!